Kaj pa okoljski begunci?

V torek, 20. junija, bomo praznovali svetovni dan begunca. Namen tega dne je ozaveščati svetovno in domačo javnost o perečih problemih in težavah beguncev, ki morajo zaradi različnih vzrokov zapustiti svojo domovino ali svoj dom. Rad poudarim, da so prosilci za mednarodno zaščito ter begunci ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu; krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij; ter (dolgotrajnih) vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.

Potrebno je reševati vzroke zakaj ljudje zapuščajo svojo domovino ter svoje domove. Mnoge revne države potrebujejo tudi t.i. razvojno pomoč, da se jim pomaga pri ekonomskem razvoju. Tako ljudje ne bodo zapuščali svoje domove in se bodo lažje odločali, da ostanejo v svoji domovini. A kljub temu ljudje zapuščajo svojo domovino zaradi različnih vzrokov. Potrebno je, da se jim pomaga na raznovrstne načine.

Evropo sedaj pretresa vojna v Ukrajini.  Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino s čimer je močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je začela leta 2014 z zasedbo Krima. Invazija je povzročila tudi največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Svojo državo je zapustilo več kot 6.8 milijonov Ukrajincev – večinoma žensk in otrok in okoli 8 milijonov je notranje razseljenih ljudi.

Konflikt traja že skoraj leto in pol. Posledice tega konflikta so vidne ne samo v žrtvah vojakov in civilistov, ampak tudi na gospodarskem področju tako v Ukrajini kot tudi v Evropi in po svetu. V RS je prišlo več kot 6000 Ukrajincev, ki so večinoma nastanjeni na privatnih naslovih. Slovenci so lepo sprejeli begunce in jim pomagajo na mnogotere načine. Lepa gesta ljudi polne sočutja in solidarnosti, je hvalevredna.

Tudi v Afriki, natančneje v Sudanu, se je tudi razvnel konflikt široke razsežnosti. Upam, da bosta sprti strani našle rešitev s pomočjo mednarodne skupnosti, saj najbolj nastradajo prav civilisti.

Rad bi opozoril, da bo v prihodnje vedno več tudi okoljskih beguncev med nami. O tej temi se veliko še ne govori. Ljudje bodo zapuščali svoje domove tudi zaradi podnebnih sprememb, ki postajajo vedno bolj grozeče. Morska gladina se je med letoma 1900 in 2018 dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se bo temperatura ozračja dvignila še za dve stopinji, bi to lahko imelo katastrofalne posledice. Pospešeno dviganje gladine morij in oceanov ogroža številne nizko ležeče skupnosti, pod vodo bi se lahko znašle celotne države. To pa bi privedlo do množičnega izseljevanja prebivalstva, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Gutteres.

Gutteres je tudi dodal, da lahko razmere popolnoma uidejo izpod nadzora, če se temperatura dvigne za več kot dve stopinji, pri čemer so še posebej ogrožene države, kot so Bangladeš, Kitajska, Indija in Nizozemska. Opozoril je, da na obalnih območjih po svetu živi skoraj 900 milijonov ljudi, kar je približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Vsi se bodo znašli v resni nevarnosti. »Nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile. Priča bi bili množičnemu izseljevanju celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih,” je dejal generalni sekretar ZN Gutteres. Guterres je tudi dejal, da ima Varnostni svet ključno vlogo pri reševanju uničujočih varnostnih izzivov, ki izhajajo iz naraščanja gladine oceanov.

Slovenski fizik dr. Matjaž Ličer je v intervjuju za časopis Delo zapisal (sobota, 1. april 2023, str. 19), da je dvig gladine velik problem za ljudi. »Na eni strani je vprašanje, kako se bomo na to odzvali lokalno, na globalni ravni pa dvig morske gladine za meter pomeni od 100 do 300 milijonov migracij, ker bo morje ljudem odvzelo življenjski prostor«. Tudi Slovenija bo doživela težave glede dviga vode. »Če se bo morska gladina do konca stoletja dvignila za 50 centimetrov, to pomeni nekaj desetkrat bolj pogoste poplave«.

Podnebne spremembe bodo usodno odločale o našem življenju. Zato se moramo s podnebnimi spremembami ukvarjati na treh nivojih pravi dr. Ličer. In sicer pomembni so preprečevanje, blaženje in prilagajanje. Preprečevanje je ključen problem in je politične narave. Podnebne spremembe že nekaj desetletji  niso samo znanstveni problem, ampak geopolitični. Znanost in tehnologija lahko pomagata, a »politične odločitve pa so tiste, ki bodo – ali pač ne – človeštvo obvarovale pred posledicami podnebnih sprememb« pravi dr. Ličer.

Pretekli mesec smo imeli poplave v raznih območjih vzhodne Slovenije. Kar nekaj oseb je moralo zapustiti svoje hiše zaradi zemeljskih plazov. Tudi Hrvaška in Italija sta bili žrtev poplav. V Italiji, natančneje v Emiliji Romaniji, je umrlo 16 oseb, 36.000 ljudi pa je moralo poiskati varne pogoje za bivanje drugod, saj so hiše zalite z vodo. Najbrž bo takih dogodkov še več prav zaradi podnebnih sprememb. Potrebno bo stopiti skupaj in nekaj ukreniti, saj se nam narava maščuje za nenarejene odločitve na tem področju.   

In še na kratko, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji?

V letu 2022 je Republika Slovenija sprejela kar 6787 prosilcev in prosilk za mednarodno zašito. To je največja številka v zadnjih 15 letih. Trend rasti se še vedno dviguje še posebej v zadnjih letih. V letu 2020 je zaprosilo za zašito 3548 oseb in v letu 2021 že 5.301 oseba in v letu 2022 kar 6787 ljudi. 

Naj predstavim prvih 5 držav glede na število prosilcev za leto 2022. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana in sicer 1279, nato sledijo prosilci iz Indije (851), Bangladeša (825), Kube (603) in Pakistana (556). Status begunca je leta 2022 RS dala 200 osebam, največ iz Ukrajine. Leta 2021 je RS dala status begunca le 17 osebam in v letu 2020 pa 89 osebam.

Še misel za konec današnjega komentarja: Svetovni dan begunca je pomemben dan, ko se spominjamo prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev doma in po svetu. Naj ta dan – dan begunca – traja vse leto. Imejmo sočutno srce za vse trpeče brate in sestre na poti – tudi zaradi podnebnih sprememb in jim pomagajmo po naših najboljših močeh.

Aktualen komentar za svetovni dan begunca z naslovom:  Kaj pa okoljski begunci? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.