Kam gre Evropa: gradi še višje zidove?

V četrtek 20. junija – smo praznovali svetovni dan begunca. Namen tega dne je osveščati svetovno in domačo javnost o perečih problemih in težavah beguncev, ki morajo zaradi različnih vzrokov zapustiti svojo domovino ali svoj dom. Rad poudarim, da so prav prosilci in prosilke za mednarodno zaščito ter begunci ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu; krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij; ter (dolgotrajnih) vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.

Pred kratkim – 10. aprila letos – je Evropski parlament sprejel pomemben akt, namreč, Pakt o migracijah in azilu. Sveženj desetih zakonodajnih besedil prinaša tudi več kompromisov. Pakt je rezultat osmih let reformnih procesov, ki so se začeli po krizi migracij v Evropi v letih 2015 in 2016. S tem paketom se evropska politika premika v bolj restriktivno smer, katere cilj je zmanjšanje števila prebežnikov. Velik poudarek daje tudi na sodelovanju s tretjim državami kot so Egipt, Tunizija, Mavretanija in Maroko.

Uredbe načrtujejo hitrejše in poenotene azilne postopke, preverjanje državljanov  tretjih držav pred vstopom, vključno z identifikacijo, zbiranjem biometričnih podatkov, zdravstveni in varnostni pregledi. Novi pakt predvideva še, da bodo morale države od najbolj obremenjenih članic sprejeti prosilce za azil ali pa solidarnost izraziti z operativno podporo ali s finančnimi sredstvi.

Skratka, Evropa se še bolj zapira in bo gradila nove centre ob zunanjih mejah Evropske Unije. Tako bo še težje vstopiti v Evropsko unijo. Prebežniki bodo morali plačati še večje vsote denarja tihotapcem ljudi za vstop v Evropsko unijo. Evropa je že sedaj trdnjava v katero je precej težko vstopiti. Bo pa v prihodnje še težje vstopiti vanj. Torej še več trpljenja in negotovosti za ljudi, ki bi radi vstopili v Evropsko unijo.

Alberto Ares SJ iz evropskega Jezuitskega združenja za begunce pa pravi o novem paktu : „Evropska unija mora ponovno preveriti svoj moralni kompas. Vsaka reforma azilne in migracijske politike mora postaviti ljudi v središče, voditi pa mora vrednote Evrope kot so človekovo dostojanstvo, solidarnost in svoboda. Evropska unija je bila ustvarjena, da podira zidove na naših mejah, ne pa da jih postavlja še višje. Če pa se Evropska unija odloči nadaljevati s tem paktom, bo Jezuitsko združenje za begunce ostalo ob strani prisilno razseljenih ljudi in jim bo še naprej služil in jih spremljal ter zagovarjal skupni evropski azilni sistem, vreden tega imena.«

In še na kratko, kakšna je situacija prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji?

V letu 2023 je Republika Slovenija sprejela kar 7261 prosilcev in prosilk za mednarodno zašito. To je največja številka v zadnjih 15 letih. Trend rasti se še vedno dviguje še posebej v zadnjih letih. V letu 2020 je zaprosilo za zašito 3548 oseb in v letu 2021 že 5.301 oseba in v letu 2022 6787 ljudi ter v letu 2023 kar 7261 ljudi.  

Naj predstavim prvih 5 držav glede na število prosilcev za leto 2023. Največ prosilcev je bilo iz Maroka in sicer kar 5760, nato sledijo prosilci iz Pakistana 131, iz Rusije 118. iz Indije 111 in iz Ukrajine, kjer vojna traja že dolgo pa 92. V letu 2023 je status begunca v RS prejelo 129 oseb.

Človek se lahko sprašuje, kaj se dogaja v Maroku, da toliko ljudi odhaja iz te dežele. Morda potrebuje več mednarodne in razvojne pomoči, da bi se okrepilo narodno gospodarstvo. Turizem že cveti in veliko turistov obišče to deželo.

Še misel za konec današnjega komentarja ob dnevu begunca: Svetovni dan begunca je pomemben dan, ko se spominjamo prosilcev za mednarodno zaščito ter beguncev doma in po svetu. Naj ta dan – dan begunca – traja vse leto. Imejmo sočutno srce za vse trpeče brate in sestre na poti in jim pomagajmo po naših najboljših močeh.

Aktualen komentar za svetovni dan begunca z naslovom:  Kam gre Evropa: gradi še višje zidove? je napisal p. dr. Robin Schweiger, ki je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije.