Azil (mednarodna zaščita)

Je univerzalna človekova pravica, ki zadeva posameznika – begunca, ki je zapustil svojo državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali podobnemu preganjanju. Republika Slovenija podeljuje dve vrsti zaščiti: status begunca po ženevski konvenciji in azil iz humanitarnih razlogov.

Ženevska konvencija

V 1. členu konvencije je begunec opredeljen kot “oseba, ki je zunaj države katere državljan je, ali v kateri je imela običajno prebivališče, ki se utemeljeno boji preganjanja zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti.”

Azil iz humanitarnih razlogov

Lahko pridobijo osebe, ki zaprosijo za zaščito, ker bi jim vrnitev v matično državo lahko ogrozila njihovo varnost ali fizično nedotakljivost. V matični državi bi bile te osebe torej izpostavljene mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

“Ekonomski” priseljenec

Zapusti državo prostovoljno v iskanju boljšega ekonomskega stanja in socialne varnosti. Bistvena razlika med beguncem in “ekonomskim” priseljencem je, da slednji uživa zaščito svoje države, medtem ko je begunec ne. Strogo ločevanje med obema kategorijama je po mnenju mnogih sporno, vendar se zdi potrebno, saj “ekonomski priseljenci” niso upravičeni do zaščite.